V času negotovosti je vsakršno poslovanje oteženo, še posebej nepredvidljivi so lahko finančni tokovi. Tako je ogrožena tudi likvidnost podjetja v koronavirus krizi, ki je domala zaustavila poslovanje mnogih podjetij. Praktično vsaka panoga se je znašla pred velikim izzivom – kako poslovati v času, ko ljudje ostajajo doma, zanesti pa se ne moremo niti na svoje partnerje in dobavitelje. Sprejeti bo treba kar nekaj težkih, a ključnih odločitev, saj je treba priskrbeti zadostno zalogo sredstev za plačevanje vseh obveznosti. Kljub temu, da je poslovanje v veliki meri obstalo, so namreč mnogi stroški še vedno prisotni.
Naš namen je predstaviti vse možnosti, ki jih imate trenutno na voljo, da boste lahko s čim manjšimi posledicami prišli iz te nenadne krize. Za začetek koristi že grob pregled nad prejemki in izdatki. Tako boste morda lahko hitro videli katere izdatke lahko odložite oziroma za njih pridobite finančno pomoč.
Naloga je na prvi pogled enostavnejša kot so po razmisleku njene rešitve. Kako dobiti sredstva, ki jih podjetje potrebuje za svoj obstoj v negotovem času in za uspešno poslovanje po izhodu iz krize? Nekateri podjetniki se zanašajo na kredite, ki pa v tem primeru ne bodo v veliko pomoč. Banke v času krize kreditojemalcem niso naklonjene. Poleg tega se v največjih težavah običajno znajdejo prav tista podjetja, ki že v idealnih okoliščinah do kredita težko pridejo. To so mala in srednje velika podjetja, podjetja na začetku svoje poslovne poti in tudi podjetja, ki se lotevajo prestrukturiranja ali drugih večjih sprememb. Ti podjetniki pri bankah ne bodo imeli sreče, bolj se splača preučiti alternativne možnosti za financiranje poslovanja in vzdrževanje likvidnosti podjetja v koronavirus krizi.
Nekateri stroški poslovanja so neposredno povezani s proizvodnjo in naročili – ob upadu naročil gre pričakovati, da bodo nekoliko padli tudi stroški. V trenutni situaciji je to zelo očitno, saj je poslovanje ponekod res povsem obstalo in je upad naročil večji od 50%. To resda pomeni, da se nekaterim stroškom izognemo, a mnogi stroški ostajajo! Med stroški poslovanja predstavljajo veliko obremenitev ravno tisti, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. V času krize torej imamo fiksne stroške, ki pa jih ne moremo pokriti s prilivi iz naslova uspešne nove prodaje, saj je ta praktično zastala.
Visoki stroški te vrste zelo hitro vodijo v likvidnostni krč. Velik udarec za finance podjetja seveda lahko predstavljajo že odpovedi naročil – za realizacijo teh so bila verjetno že namenjena določena sredstva, recimo za prilagoditev proizvodnje (nabava novega stroja in orodji), dobavo surovin ter delovno silo. Ob odpovedi naročil izgubimo prihodek, stroški pa ostajajo. Lahko nastanejo tudi novi stroški, recimo zaradi težav pri transportu in reševanja drugih podobnih neugodnih situacij. Transport v tuje države je omejen ali v celoti ustavljen, na meji nastajajo kolone in vse težje je poslovati z dobavitelji in partnerji s tujine. Treba bo poskrbeti za transport in skladiščenje, logistične rešitve so lahko zelo zapletene in drage.
Med stroški, ki močno ogrožajo likvidnost podjetja v koronavirus krizi, pa so tudi fiksni stroški, ki vseskozi spremljajo poslovanje podjetja. Tudi v času omejenega gibanja in posledičnega drastičnega upada naročil bo treba namreč plačevati najemnino za proizvodne in poslovne prostore ter s tem povezane storitve. Prav tako ne smemo pozabiti na obroke kreditov, ki so lahko znaten strošek za podjetje, ki ne more normalno poslovati. Podjetja imajo tudi obveznosti do svojih delavcev, tudi če ti v času krize ne delajo. Ne glede na to, ali proizvodnja povsem obstane ali pa se delo nadomesti v neki drugi obliki, bo treba zagotoviti sredstva za plačilo delovne sile. Ob vsem tem pa spet ostaja še nekaj drugih stroškov, na katere prav tako ne smemo pozabiti. Tukaj je sedaj aktualno vprašanje, kako bo predvsem malim in srednjim podjetjem pomagala država, katere ukrepe bo za čim bolj učinkoviti izhod iz te zahtevne situacije, sprejela?
Zastoj gospodarske dejavnosti je za državo hud udarec. Da bi učinek epidemije na gospodarstvo kar se da omilila, nato pa spodbudila ponovni zagon in rast po koncu krize, pripravlja država za najbolj prizadete podjetnike določene olajšave in druge oblike pomoči. Na te se sicer ne gre povsem zanašati, podjetniki morajo še vedno takoj poskrbeti za izzive, s katerimi se srečujejo, je pa seveda pametno slediti obetom tudi na tem področju.
Ne moremo pričakovati, da bo pomoč vlade in drugih organov zadostna za popolno sanacijo škode zaradi epidemije. V prvi vrsti mora za likvidnost podjetja v koronavirus krizi poskrbeti vsak podjetnik sam, olajšave pa bodo prišle v poštev le tam, kjer bodo najbolj upravičene. V praksi te rešitve niso za vse enako ugodne ali sploh možne. Predvsem mala in srednje velika podjetja ne bodo našla enostavne poti iz likvidnostnega krča, saj državna pomoč ne nudi uporabne zaloge likvidnih sredstev. Pričakovati gre olajšave in odloge plačil za nekatere stroške, predvsem pa pomoč kreditojemalcem. Moratorij na odplačilo že dobljenih kreditov ali novi ugodni in hitri krediti pa niso v veliko pomoč tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev in zanje niso upravičeni.
Državni zbor RS je 20. marca sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti za kreditojemalce. Ta predvideva odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb. Zadeva kreditojemalce, ki so morali v času epidemije močno omejiti svoje poslovanje. Poslovni subjekti, ki so morali z odlokom vlade prenehati opravljati svojo dejavnost, bodo deležni odloga obveznosti iz kreditne pogodbe do 12 mesecev. Kreditojemalci, ki niso velika družba in jim je bilo opravljanje dejavnosti začasno prepovedano, so do odloga upravičeni avtomatsko. Odlog obveznosti bo sicer mogoč tudi za fizične osebe, društva, ustanove in zavode. Treba bo oddati vlogo in dokazati, da je bila likvidnost podjetja v koronavirus krizi res zmanjšana. Prav tako pa predstaviti tudi načrt za ponovno vzpostavitev likvidnosti in poslovanje v prihodnje.
Dodatne ukrepe predstavlja Slovenski podjetniški sklad. Nekaterim podjetnikom bo v pomoč likvidnostni kredit z nekoliko ugodnejšimi pogoji. Veljajo pa seveda nekatere zahteve, prav tako cilja ta instrument predvsem na prioritetne sektorje. SPS ponuja tudi ugodnejše pogoje za bančne kredite z znižano obrestno mero ter mikrokredite za podjetja na problemskih področjih. Tudi SPS sprejema moratorij na plačevanje obveznosti kreditojemalcev in ukinja nekatere roke za oddajo vlog.
To so seveda prvi ukrepi, ki jih lahko uporabimo za orientacijo in načrtovanje. Pričakovati gre, da se bodo obstoječi ukrepi še spreminjali, sprejeti pa bodo tudi novi. Za likvidnost podjetja v koronavirus krizi ti ukrepi verjetno ne bodo dovolj, bodo pa olajšali prehod v normalno poslovanje. Vsak podjetnik mora torej skrbno oblikovati finančni načrt in po potrebi poiskati nove vire financiranja poslovanja v tem negotovem času.
V torek, 24. marca 2020 je vlada RS na novinarski konferenci po vzoru drugih držav predstavila tudi predlog obsežnega zakonskega paketa za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, ki ga bo predvidoma do konca tedna poslala v Državni zbor. Paket bo vseboval pomoč za podjetja in samozaposlene kot tudi za izboljšanje socialnega položaja ljudi.
Seveda najprej preverimo vse državne ukrepe. Ne moremo pa se samo zanašati na posojila in olajšave. Na voljo imamo tudi drug hiter in zanesljiv vir likvidnih sredstev.
Faktoring zagotavlja stalno likvidnost in s 100 % kritjem tveganja neplačila kupcev tudi varnost poslovanja v času krize.
Pogoji so seveda v teh razmerah bolj zaostreni. Faktorji so še bolj pozorni na redno plačilno disciplino kupca in njegovo boniteto. Verjetnost odobritve faktoring limita pri večini partnerjev pa je bolj verjetna kot nova odobritev bančnega financiranja. Faktoring pride tako v poštev za mnoga podjetja, ki so se zaradi epidemije znašla v finančnih težavah ali likvidnostnem krču. V nezapadlih terjatvah je mogoče vezana velika zaloga sredstev, ki bo gotovo v veliko pomoč. Ravno zato je lahko prava rešitev za likvidnost v času krize prav ponudba faktorjev, ki odkupujejo nezapadle terjatve.
Posebej primerna je ta rešitev za podjetja, ki še poslujejo vendar morajo zaradi trenutnih razmer še bolj skrbno razpolagati s svojimi sredstvi. Stalna likvidnost podjetja v koronavirus krizi pomeni bistveno večjo prilagodljivost v zahtevni situaciji, predvsem pa nemoteno poslovanje in zanesljivo finančno rezervo. Ne moremo si privoščiti čakanja na sredstva iz prodaje – predvsem so podjetja še bolj občutljiva na morebitne zamude plačil. Cilj je, da je vsaka poravnana skladna z dogovorjeno valuto oz., da se optimizira denarni tok tudi s faktoringom. Popolni portfeljski neregresni faktoring minimalizira vsa tveganja in vsako terjatev financira v izjemno kratkem času. S stalno razpoložljivimi sredstvi iz prodaje je v času krize gotovo lažje poslovati.
Faktoring pa lahko pomaga tudi tistim, ki so svoje poslovanje v času epidemije močno omejili ali kar povsem ustavili. Uporaba sredstev iz nezapadlih terjatev za plačilo preostalih stroškov je odlična rešitev. Takoj pridemo do likvidnih sredstev, kar nam omogoča, da zaposlenim izplačamo osebne dohodke, poplačamo dobavitelje in druge poslovne partnerje.
V A.B.S. Factoring se nam zdi pomembno, da imajo naše stranke tveganja neplačila 100 % obvladovana. Likvidnost je predvsem med malimi in srednjimi podjetji pogosta, dnevna tema.
Nadzor nad prejemki in izdatki je vedno pomemben. Pripravili smo Likvidnostni načrt v excel tabeli, ki vam bo pomagal hitro in enostavno narediti pregled prihodkov in izdatkov, tudi tistih neodložljivih.
Želite izvedeti več o možnostih faktorigna in financiranju? Naši strokovnjaki vas bodo z veseljem kontaktirali!
