Pametno upravljanje likvidnosti lahko močno pomaga pri krmarjenju med različnimi poslovnimi obveznostmi. Vedno se namreč pojavljajo stroški, kot so plače, najemnine, delovni materiali in drugi stroški poslovanja. Brez zadostnega obsega likvidnih sredstev bo poslovanje zagotovo oteženo, podjetje pa se lahko sooči z insolventnostjo. Hitro se lahko ujamete v začarani krog dolgov, ki vodi do negativnega razvoja vašega podjetja – tudi insolvenčnega postopka.
Da bi si zagotovili stalno likvidnost, bo treba pripraviti najprej kratkoročni, nato pa še srednjeročni in dolgoročni načrt. Na ta način lahko dobro poskrbimo za solventnost podjetja. Za dober načrt pa je treba imeti dober pregled nad poslovanjem podjetja – v poštev pridejo predvsem finančni podatki, recimo prihodki iz poslovanja, investicij in financiranja.
Podjetje morda zelo uspešno posluje, a vseeno ne more ohranjati stalne likvidnosti. Tudi uveljavljena podjetja, ki imajo dobre stranke, se lahko znajdejo v zagati, ko začne zmanjkovati razpoložljivih sredstev. Kaj je vzrok težav takšni situaciji?
Običajno ni problem v tem, da kupci ne bi plačevali svojih dolgov. Velik vpliv imajo že drugi dejavniki, ki se zdijo na prvi pogled morda zanemarljivi. Kupci recimo s plačili čakajo do zadnjega dne ali pa datum zapadlosti celo zamudijo. To pomeni, da bo treba na plačilo čakati 30, 60 ali celo več dni! Na drugi strani pa mora podjetje hitro plačati svoje račune, ki nimajo tako dolgih plačilnih rokov. Nastane neravnovesje, ki vodi v likvidnostni primanjkljaj.
Pri upravljanju likvidnosti se je treba vprašati, kolikšna likvidnost je najboljša. To pa je odvisno od poslovnega modela. Vsak podjetnik mora najti pravo rešitev za svojo situacijo, saj je razmerje med likvidnostjo in donosnostjo odvisno od okoliščin. Vsekakor mora biti likvidnost zadostna, da podjetje pokriva vse stroške svojega poslovanja, koristi pa tudi nekaj rezerve. Presežek likvidnih sredstev se morda sliši kot dobra rešitev za nepredvidene situacije, a kopičenje denarja brez pravega namena nima posebnih koristi. Donosnost sredstev namreč pada, saj žrtvujemo obresti in dobiček, ki ga ponujajo dobre investicije.
Likvidnost podjetja lahko ocenimo na različne načine. Najprej moramo seveda opredeliti pojem likvidna sredstva. To so sredstva, ki jih ima podjetje takoj na voljo za poravnavo kakršnihkoli obveznosti. Lahko gre za gotovino, kratkoročne terjatve in druga sredstva, ki jih lahko uporabimo za takojšnje plačevanje. Glede na to, kako hitro lahko sredstva preoblikujemo v denar oziroma uporabimo za plačevanje, poznamo tri stopnje likvidnih sredstev:
Opisuje razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi (do enega leta) obveznostmi. Vključuje davčne in druge dajatve.
Oceno likvidnosti dobimo torej tako, da razmerje likvidna sredstva : kratkoročne obveznosti pomnožimo s 100%. Če je rezultat nad 100%, so likvidna sredstva zadostna za financiranje vseh kratkoročnih obveznosti, torej je likvidnost pozitivna. Ker pa se lahko za plačevanje kratkoročnih obveznosti uporabljajo tudi druga sredstva, je lahko smiselna likvidnost tudi med 10% in 30%.
V tej stopnji med likvidna sredstva štejemo še kratkoročne terjatve. Vse terjatve seveda niso poravnane takoj, med kratkoročne pa se uvrščajo tiste, ki imajo rok do enega leta. Te lahko dodamo med likvidna sredstva, saj pričakujemo, da bomo z njimi lahko pokrili različne stroške poslovanja. Likvidnost druge stopnje nam poda bolj realno sliko in olajša upravljanje likvidnosti. Znaša naj med 100% in 120%. Vrednost pod 100% lahko nakazuje na presežek nabave ali podpovprečno prodajo.
Likvidnost druge stopnje izračunamo tako: [(likvidna sredstva + kratkoročne terjatve) : kratkoročne obveznosti] x 100%.
Likvidnost tretje stopnje dobimo, če likvidnim sredstvom in kratkoročnim terjatvam dodamo prodajne zaloge. Predvidevamo, da bomo lahko zaloge pretvorili v denar in uporabili za plačilo stroškov, s tem pa pridobimo informacijo o dolgoročni solventnosti. Ciljamo na vrednost okoli 200%, nižji rezultat nakazuje na težave s prodajo ali prenizke cene, višji pa razkriva presežek zalog, ki jih bo težko unovčiti.
Likvidnost tretje stopnje torej izračunamo tako: [(likvidna sredstva + kratkoročne terjatve + zaloga) : kratkoročne obveznosti] x 100%.
Kaj storiti, če likvidnost ni zadostna?
Fakture naj bodo izdane pravočasno, pravilno oblikovane in ustrezne. Pametno je spremljati boniteto kupca in oceniti njihovo plačilno sposobnost. Nadalje je treba spremljati plačila in dolžnike redno opominjati. Po potrebi sledi tudi izterjava.
Hitro lahko prihranimo pri zalogah in surovinah, delovni sili in stroških proizvodnje. Smiselno je premisliti o obsegu proizvodnje, že majhna omenitev lahko močno zmanjša stroške.
Likvidnostni krč je možno uspešno preprečiti s profesionalnim načrtovanjem finančnih tokov in oceno tveganja. Izkušeni finančni strokovnjaki lahko pripravijo odličen načrt, v katerem so vključeni vsi pomembni dejavniki.
To je možno storiti s prodajo različnih sredstev in zbiranjem kapitala na dolgi rok. Razliko lahko naredijo tudi daljši plačilni roki, ki jih pridobimo od dobaviteljev, saj je običajno dobaviteljsko financiranje – nabava na daljši plačilni rok – brezplačna. Sredstva namenjamo le za tiste investicije, ki ponujajo znatno korist. Nekaj kapitala je možno sprostiti tudi s prodajo in najemom nepremičnin, vozil in mehanizacije.
Za sprostitev sredstev, ki so vključena v terjatve, lahko poskrbi faktoring za mala in srednja podjetja. Podjetje svoje terjatve proda faktorju, ki takoj plača 90% vrednosti terjatve. Preostalih 10% zmanjšano za stroške faktoringa, plača po prejemu plačila s strani kupca. Poleg tega ponuja faktoring 100% zavarovanje proti slabim terjatvam, kar zmanjšuje stroške. Velika prednost je tudi upravljanje terjatev in skrb za vse opravke v zvezi s tem. Fakroring torej pomaga do likvidnosti, poslovanje pa močno razbremeni tudi na druge načine.
Načrtujte prejemke in izdatke ter pravočasno ukrepajte v primeru likvidnostnih primanjkljajev.
